Kratek uvod in pregled industrije plo?evine:
Z razvojem avtomobilske, komunikacijske, IT in vsakodnevne industrije proizvodnje strojne opreme je obdelava plo?evine postala vse bolj priljubljena, razumevanje obdelave plo?evine pa je postalo bolj potrebno.
2. delovanje ro?nega ali mehanskega izdelave kovinskih plo?evin, profilov in cevi v dele z dolo?eno obliko, velikostjo in natan?nostjo se imenuje obdelava plo?evine; Pogosto se uporablja pri proizvodnji prezra?evalnih, klimatskih kanalov in njihovih komponent.
3. Deli plo?evine so ve?inoma izdelani iz kovinskih plo?evin in pribora za cevi. Zaradi svoje majhne te?e, visoke trdnosti in togosti, je oblika lahko poljubno kompleksna, nizke porabe materiala, ni potrebe po mehanski obdelavi in gladki povr?ini, se pogosto uporabljajo v vsakdanjem ?ivljenju in industrijski proizvodnji, kot so sodi, bazeni, prezra?evalni kanali, cevovodi za prenos materiala, obdelava avtomobilskih pokrovov itd. Poleg tega se lahko uporabljajo tudi za zunanja popravila avtomobilov.
4. Obdelava kovinskih plo?evin se obi?ajno nana?a na metode, kot so stri?enje, upogibanje, valjanje in obra?anje oblikovanja. Na splo?no se postopek uporabe kalupov za dokon?anje razli?nih postopkov deformacije imenuje ?igosanje plo?evine, medtem ko se postopek ro?nega ali mehanskega oblikovanja plo?evine imenuje obdelava plo?evine.
Plo?evine:
1. elektrolitske plo??e: SECC (N) (plo??a, odporna na prstne odtise), SECC (P), DX1, DX2, SECD (raztegljiva plo??a). Trdota materiala: HRB50 +-5, natezna plo??a: HRB32 ~ 37
Hladno valjane plo??e: SPCC, SPCD (raztegljiva plo??a), 08F, 20, 25, Q235-A, CRS. Trdota materiala: HRB50 +-5, natezna plo??a: HRB32 ~ 37.
3. aluminijasta plo??a; AL, AL (1035), AL (6063), AL (5052), itd.
4. plo??e iz nerjave?ega jekla: SUS, SUS301 (302303304), 2Cr13, 1Cr18Ni9Ti itd.
5. Drugi obi?ajno uporabljeni materiali vklju?ujejo: ?iste bakrene plo??e (T1, T2), vro?e valjane plo??e, vzmetne jeklene plo??e, aluminijaste pocinkane plo??e, aluminijaste profile itd.
Tehnologija predelave plo?evine:
Tehnologijo obdelave plo?evine lahko v osnovi razdelimo na: ozna?evanje, rezanje, zlaganje, valjanje (upogibanje), upogibanje, grizenje ali varjenje, izdelava prirobnic in postopke namestitve prirobnic. Ta oddelek predvsem uvaja postopke, kot so ozna?evanje, valjanje, zlaganje, grizenje in upogibanje.
(1) Nari?i ?rto
Ve?ina delov plo?evine je izdelanih iz ravnih kovinskih plo??, zato je treba dejanske povr?inske dimenzije delov plo?evine narisati v ravno obliko na kovinski plo??i, ki se imenuje raztegljiva risba.
2. Glede na raztegljive lastnosti povr?ine sestavnih delov obstajata dve vrsti: raz?irljive povr?ine in neraz?irljive povr?ine.
Povr?ina komponente je lahko popolnoma ravna na ravni povr?ini brez trganja ali gubanja, ta vrsta povr?ine pa se imenuje uporabljiva povr?ina. Ravnine, valji in sto?ci spadajo med uporabne povr?ine. ?e povr?ine dela ni mogo?e naravno splo??ati in raz?iriti na ravno povr?ino, se imenuje nezaznavna povr?ina, kot je povr?ina krogle, kro?ni obro? in spiralna povr?ina, ki jo je mogo?e le pribli?no razviti.
(2) Metoda obdelave plo?evine
1. rezanje: rezanje je proces rezanja materialov v ?eleno obliko glede na razgibanje. Obstaja veliko metod za rezanje materialov, ki jih je mogo?e razdeliti na rezanje, luknjanje in lasersko rezanje glede na vrsto in delovno na?elo strojnega orodja.
1.1 Rezanje - Uporabite rezalni stroj za rezanje ?elene oblike. Natan?nost lahko dose?e 0,2 mm ali ve?, ve?inoma se uporablja za rezanje trakov ali rezanje ?istih materialov.
1.2 Prebijanje in rezanje - Uporabite CNC prebivalni stroj (NC) ali navaden prebivalni stroj za rezanje. Obe metodi rezanja lahko dose?eta natan?nost ve? kot 0,1 mm, vendar ima prva oznake rezanja in relativno nizko u?inkovitost med rezanjem, medtem ko ima druga visoko u?inkovitost, vendar visoke enojne stro?ke, zaradi ?esar je primerna za veliko proizvodnjo.
1.2.1 CNC prebijalni stroji uporabljajo zgornje in spodnje kalupe za pritrditev materiala med rezanjem, delovna miza pa se premakne za prebijanje in rezanje plo?evine, kar ustvarja ?eleno obliko obdelovanca. Obstajata predvsem dve vrsti CNC prebijalnih strojev: Tailifu in AMADA.
1.2.2 Redna pun?na stiskalnica uporablja gibanje zgornjih in spodnjih kalupov, da prebije zahtevano obliko materiala z uporabo padajo?e matrice. Obi?ajne prebijalne stroje je treba obi?ajno uskladiti s stri?nim strojem, da prebijejo zahtevano obliko, to je, po rezanju trakovega materiala s stri?nim strojem, lahko prebijalni stroj prebije zahtevano obliko materiala.
1.3 Lasersko rezanje - z uporabo opreme za lasersko rezanje za neprekinjeno rezanje plo?evine za pridobitev ?elene oblike materiala. Njegova zna?ilnost je visoka natan?nost in sposobnost obdelave delov z zelo zapletenimi oblikami, vendar so stro?ki obdelave relativno visoki.
2. Oblikovanje:
Oblikovanje plo?evine je glavna metoda obdelave plo?evine. Oblikovanje se lahko razdeli na dve vrsti: ro?no oblikovanje in strojno oblikovanje. Ro?no oblikovanje se pogosto uporablja kot dodatna obdelava ali kon?na dela in se redko uporablja. Vendar pa je pri obdelavi nekaterih materialov s kompleksnimi oblikami ali nagnjenimi k deformacijam ro?no oblikovanje ?e vedno nepogre?ljivo. Ro?no oblikovanje se izvaja z uporabo preprostih pritrditev in jigs. V glavnem se uporabljajo naslednje metode: upogibanje, robovi, obrezovanje, lokiranje, curling in oblikovanje.
Tukaj v glavnem razpravljamo o strojnem oblikovanju: upogibanju oblikovanja, ?igosanju oblikovanja.
2.1 Upogibanje oblikovanja - Zgornje in spodnje kalupe pritrdite lo?eno na zgornje in spodnje delovne mize zlo?ljive postelje, uporabite servo motorje za prenos in pogon relativnega gibanja delovnih miz ter zdru?ite oblike zgornjih in spodnjih kalupov, da dose?ete upogibanje plo?evine. Natan?nost oblikovanja upogibanja lahko dose?e 0,1 mm.
2.2 Oblikovanje ?igosanja - Uporaba mo?i, ki jo proizvaja vztrajnik na motorni pogon, za pogon zgornjega kalupa, v kombinaciji z relativno obliko zgornjih in spodnjih kalupov, je plo?evina deformirana, da se dose?e obdelava in oblikovanje delov. Natan?nost oblikovanja ?igosanja lahko dose?e ve? kot 0,1 mm. Stroji za prebijanje se lahko razdelijo na navadne prebijalne stroje in hitre prebijalne stroje.
3. Priklju?itev kovinskih plo?evin
Prezra?evalne kanale in komponente iz kovinskih plo?evin je mogo?e priklju?iti z metodami, kot so priklju?itev ugriznih spojev, priklju?itev zakovic, varjenje itd. Ta oddelek predvsem uvaja ugrizne povezave.
Zlo?ite in ugriznite robove dveh kosov plo?evine (ali obeh strani kosa materiala) skupaj in jih tesno pritisnite drug proti drugemu. Priklju?itev plo?evine je postopek povezovanja razli?nih delov skupaj na dolo?en na?in za pridobitev ?elenega izdelka. Plo?evinske povezave lahko razdelimo na varjenje, kovi?enje, navojne povezave itd.
(1) Bit povezava
1. Vrste ugrizov
Kotni ugriz in zaponka
2. Uporaba ugrizov
Razli?ne vrste ugrizov se uporabljajo predvsem na naslednjih podro?jih:
(1) En ravni ugriz se uporablja za spajanje ?ivov plo??, vzdol?nih zapiralnih ?ivov kanalov ali komponent.
(2) En ugriz se uporablja za kro?ne ovinke, nazaj in naprej ovinke in vodoravne ?ive zra?nih kanalov.
(3) Kotno grizenje, kotno grizenje in pritrditev na grizenje se uporabljajo za vzdol?ne zapiralne spoje in pravokotne komolce pravokotnih kanalov ali komponent, kot tudi kotne spoje ?ajev.
(2) ?irina ugriza in dovoljenje
?irina ugriza je odvisna od debeline pribora za cevi, kot je prikazano v preglednici 8-1.
Velikost dovoljenja ugriza je povezana s ?irino ugriza, prekrivajo?imi se plastmi in uporabljenimi stroji.
2. Za en ravni ugriz, en navpi?ni ugriz in vogalni ugriz je koli?ina, ki je ostala na eni plo??i, enaka ?irini ugriza, medtem ko je koli?ina, ki je ostala na drugi plo??i, dvakrat ve?ja ?irina ugriza, zato je zadr?anje ugriza enaka trikratni ?irini ugriza.
3.Za ugriz sklepnega kota pustite koli?ino, enako ?irini ugriza na eni plo??i in trikratno ?irino ugriza na drugi plo??i, kar povzro?i skupno zadr?anje ?tirikrat ?irine ugriza.
4. Dodatek ugrizov je treba pustiti na obeh straneh deske, ?e je potrebno.
Ugrizi se lahko opravijo ro?no ali mehansko.
1. Ro?no grizenje
Postopek ro?nega grizenja je naslednji:
(1) Obdelava enega ravnega ugriza (kot je prikazano na spodnji sliki) vklju?uje namestitev plo??e z vnaprej izvle?enimi upogibnimi ?rtami ?iva na kanalno jeklo, pri ?emer se upogibne ?rte ?iva poravnajo z robovi kanalnega jekla
(1) Stroji za ugriz vklju?ujejo linearne ugrizne stroje in stroje za ugrize komolcev, ki lahko dokon?ajo oblikovanje ugrizov kvadratnih, pravokotnih, kro?nih cevi, komolcev, ?ajev in cevi s spremenljivim premerom. Oblika ugriza je natan?na, povr?ina je ravna, velikost je konsistentna in produktivnost je visoka. Pogosto se uporabljajo pri obdelavi klimatskih naprav in prezra?evalnih kanalov.
(2) Postopek oblikovanja ugriza mehanskega ugriza je prenos plo?evine skozi ve? parov vrtljivih valjev z razli?nimi oblikami utorov, postopoma spreminjanje ukrivljenosti roba plo?evine iz majhnega do velikega in postopoma oblikovanje.
(3) Pri izdelavi kro?nih zra?nih kanalov iz plo?evine je treba plo?evino valjati in upogniti. Pri izdelavi pravokotnih kanalov je treba zlo?iti kvadrat plo?evine.
Metoda upogibanja plo?evine skozi vrtljiv valj se imenuje valjanje, znano tudi kot zaokro?evanje.
1. Osnovno na?elo: Osnovno na?elo valjanja in upogibanja je prikazano na sliki. Plo?evina je name??ena na spodnji valj, razdalja med zgornjimi in spodnjimi valji pa se lahko nastavi. Ko je razdalja manj?a od debeline plo?evine, se plo?evina upogne, kar se imenuje kompresijsko upogibanje. ?e je plo?evina neprekinjeno valjana, tvori gladko ukrivljenost v obmo?ju, v katerega je valjana (vendar sta oba konca plo?evine ?e vedno ravna zaradi nezmo?nosti valjanja in ju je treba odstraniti pri oblikovanju dela). Bistvo valjanja je torej neprekinjeno upogibanje.
3.1 Varjenje lahko razdelimo na: varjenje CO2, varjenje Ar, upornostno varjenje itd.
3.1.1 Na?elo obdelave varjenja CO2: Uporabite za??itni plin (CO2) za mehansko izolacijo zraka in staljenih kovin, kar prepre?uje oksidacijo in du?itev staljenih kovin. Uporablja se predvsem za varjenje ?eleznih materialov. Zna?ilnosti: trdna povezava in dobra tesnilna u?inkovitost. Varilna oprema CO2 je ve?inoma razdeljena na robotske varilne stroje CO2 in ro?ne varilne stroje CO2.
3.1.2 Ar oblo?no varjenje se uporablja predvsem za varjenje aluminijevih in nerjave?ih materialov, njegovo na?elo obdelave ter prednosti in slabosti so enake kot CO2, oprema pa je razdeljena tudi na robotsko varjenje in ro?no varjenje.
3.1.3 Na?elo delovanja upornostnega varjenja: Z uporabo upornostne toplote, ki jo ustvari tok, ki poteka skozi varilni kos, se varilni kos stopi in segreje, da se pove?ejo varilni kosi Oprema vklju?uje predvsem serijo Songxing, serijo Qilong itd.
3.2 Rivetanje se lahko razdeli na: priklju?ek za kovi?enje tlaka in priklju?ek za kovice itd. Skupna oprema za kovi?enje vklju?uje kovi?ne stroje, kovi?ne pi?tole in POP kovi?ne pi?tole.
3.2.1 Stiskalni priklju?ek je postopek stiskanja vijakov in matic v obdelovanec, tako da jih je mogo?e priklju?iti na druge dele skozi navoje.
3.2.2 Zakovi?na povezava je uporaba zakovic za povlecitev in zakovi?enje dveh komponent skupaj.
Povr?inska obdelava:
Dekorativne in za??itne u?inke povr?inske obdelave na povr?inah izdelkov prepoznajo ?tevilne industrije. V industriji plo?evine metode povr?inske obdelave, ki se obi?ajno uporabljajo, vklju?ujejo galvanizacijo, brizganje in druge metode povr?inske obdelave.
1. galvaniranje je razdeljeno na: galvaniranje (barvno cink, beli cink, modri cink, ?rni cink), nikljanje, kromiranje itd;
Glavna funkcija je oblikovati za??itno plast na povr?ini materiala, ki igra za??itno in dekorativno vlogo;
2. Spray barvanje je razdeljeno na dve vrsti: spray barvanje in pr?enje s pra?kom. Po predhodni obdelavi materiala se premaz pr?i na povr?ino obdelovanca s spray pi?tolo in plinom, ki tvori premaz na povr?ini obdelovanca. Po su?enju igra za??itno vlogo;
Ro?no izdelana upogibna cev
Pri neupogibni opremi ali enodelni proizvodnji majhnih serij je ?tevilo ovinkov majhno, zaradi ?esar je izdelava upogibnih kalupov negospodarsko, v tem primeru pa se uporablja ro?no upogibanje. Glavni procesi ro?nega upogibanja vklju?ujejo polnjenje peska, ozna?evanje, ogrevanje in upogibanje.
(1) Pri ro?nem upogibanju cevi s peskom se za prepre?evanje deformacije odseka jeklenih cevi uporabljajo naslednje glavne metode: polnjenje cevi s polnili (kot so kremenov pesek, smola in zlitine z nizkim tali??em). Za jeklene cevi z ve?jim premerom se na splo?no uporablja pesek. Pred polnjenjem peska priklju?ite en konec jeklene cevi s koni?astim lesenim zama?kom. Na lesenem zama?ku je odprtina za izhod zraka, ki omogo?a, da se zrak znotraj cevi prosto sprosti ob segrevanju in raz?iritvi. Po polnjenju peska priklju?ite tudi drugi konec cevi z lesenim zama?kom. Pesek, nalo?en v jekleno cev, mora biti ?ist, suh in tesen.
Za jeklene cevi z ve?jimi premeri se lahko uporabljajo jeklene plo??e, ko je uporaba lesenih ?epic neprijetna.
(2) Nari?ite ?rto za dolo?itev dol?ine ogrevanja jeklene cevi
(3) Ogrevanje se lahko opravi z ogljem, koksom, premogovim plinom ali te?kim oljem kot gorivo. Ogrevanje mora biti po?asno in enakomerno, temperatura ogrevanja za navadno ogljikovo jeklo pa je obi?ajno okoli 1050 ℃. Hladno upogibanje se uporablja za cevi iz nerjave?ega jekla in legiranega jekla.
(4) Ukrivljeno in ogrevano jekleno cev je mogo?e upogniti na ro?ni upogibni napravi.
Cev za upogib jedra
Jedro upognjena cev je vrsta cevi, ki je upognjena nazaj vzdol? kalupa z uporabo jedrne gredi na stroju za upogibanje cevi. Funkcija jedrske gredi je prepre?iti deformacijo pre?nega prereza, ko je cev upognjena. Oblike jedrnih gredi vklju?ujejo okroglo glavo, koni?asto glavo, obliko ?lice, enosmerni spoj, univerzalni spoj in fleksibilno gred.
Kakovost upognjene cevi je odvisna od oblike, velikosti in polo?aja jedrske gredi, ki se razteza v cev.
Cev brez jedra
Upogibna cev brez jekla je metoda nadzora deformacije jeklenega odseka cevi z uporabo metode obratne deformacije na stroju za upogibanje, ki povzro?a dolo?eno koli?ino obratne deformacije, ki se nana?a na jekleno cev pred vstopom v obmo?je deformacije upogibanja, tako da zunanja stran jeklene cevi ?trli navzven, da izrazi ali zmanj?a deformacijo jeklenega odseka cevi med upogibanjem, s ?imer se zagotovi kakovost upogibane cevi.
Pogosto se uporabljajo upognjene cevi brez jedra. Kadar je polmer upogibanja jeklene cevi ve?ji od 1,5-kratnega premera cevi, se obi?ajno uporabljajo upogibi brez jedra. Jedrske upognjene cevi se uporabljajo samo za jeklene cevi z ve?jimi premeri in tanj?imi debelinami sten.
Poleg tega obstajajo metode upogibanja cevi, kot so upogibanje zgornjega tlaka, srednje frekven?no upogibanje, upogibanje plamena in ekstruzijsko upogibanje.
Jeklena cev
Obstajata dve vrsti jeklenih cevi: brez?ivne jeklene cevi in varjene jeklene cevi.
(1) Brez?ivne jeklene cevi
Brez?ivne jeklene cevi so razdeljene na vro?e valjane cevi, hladno vle?ene cevi, ekstrudirane cevi itd. Glede na obliko pre?nega prereza obstajata dve vrsti: kro?ne in nepravilne, neredne jeklene cevi vklju?ujejo kvadratne, ovalne, trikotne, zvezdne oblike itd. Glede na razli?ne namene obstajajo debele stene in tanke stene cevi, tanke stene pa se pogosto uporabljajo za dele plo?evine.
(2) Varjena jeklena cev
Varjena jeklena cev, znana tudi kot varjena jeklena cev, je izdelana z varjenjem jeklenih trakov in je na voljo v dveh vrstah: pocinkana in nepocinkana, prva pa se imenuje bela ?elezna cev, druga pa ?rna ?elezna cev.
Specifikacije jeklenih cevi so izra?ene v metri?nem sistemu kot zunanji premer in debelina sten, v imperialnem sistemu pa kot notranji premer (palci).
Metoda ozna?evanja velikosti za jeklene cevi je: zunanji premer, debelina sten in dol?ina, kot je cev D60106000
Na?in priklju?itve delov plo?evine:
Deli plo?evine so sestavljeni iz ?tevilnih komponent, ki jih je treba povezati na dolo?en na?in, da tvorijo celoten izdelek. Pogosto uporabljene metode povezovanja vklju?ujejo varjenje, kovi?enje, navojno povezavo in ekspanzijski spoj. Povezava med jeklenimi cevmi sprejema tudi zgoraj navedene metode. Glede varjenja, kovi?enja in navojnih povezav
Raz?iritveni spoj je metoda povezave, ki uporablja deformacijo jeklenih cevi in cevnih plo?? za doseganje tesnjenja in pritrditve. Uporablja lahko mehanske, eksplozivne in hidravli?ne metode za raz?iritev premera jeklene cevi, kar povzro?a plasti?no deformacijo jeklene cevi in elasti?no deformacijo stene luknje cevne plo??e. Z uporabo odboja stene luknje cevne plo??e za uporabo radialnega tlaka na jekleno cev ima spoj med jekleno cevjo in cevno plo??o zadostno raztezno trdnost (vle?na sila), kar zagotavlja, da jeklena cev ne bo potegnila iz cevne luknje, ko spoj deluje (pod silo). Hkrati mora imeti tudi dobro tesnilno trdnost (odpornost na tlak), da se zagotovi, da medij v opremi ne pu??a iz spoja pod delovnim tlakom.