51吃瓜

Koncept natan?nosti obdelave

Natan?nost obdelave se uporablja predvsem za stopnjo proizvodnje izdelka, natan?nost obdelave in napaka obdelave pa sta izrazi, ki se uporabljajo za oceno geometrijskih parametrov obdelane povr?ine. Natan?nost obdelave se meri z razredom tolerance, manj?a kot je vrednost razreda, vi?ja je natan?nost; Napaka obdelave je izra?ena ?tevil?no, ve?ja kot je vrednost, ve?ja je napaka. Visoka natan?nost obdelave pomeni majhne napake obdelave in obratno.

Med njimi IT01 predstavlja najvi?jo natan?nost obdelave dela, IT18 predstavlja najni?jo natan?nost obdelave dela, IT7 in IT8 pa sta na splo?no srednje natan?ni obdelavi.

Dejanski parametri, pridobljeni s katero koli metodo obdelave, niso popolnoma to?ni. Z vidika funkcije dela, dokler je napaka obdelave znotraj toleran?nega obmo?ja, ki ga zahteva risba dela, se ?teje, da zagotavlja natan?nost obdelave.

Kakovost stroja je odvisna od kakovosti obdelave delov in kakovosti monta?e stroja, ki vklju?uje dva glavna dela: natan?nost obdelave in kakovost povr?ine.

To?nost mehanske obdelave se nana?a na stopnjo, do katere se dejanski geometrijski parametri (velikost, oblika in polo?aj) obdelanega dela ujemajo z idealnimi geometrijskimi parametri. Razlika med njimi se imenuje napaka obdelave. Velikost napake obdelave odra?a stopnjo natan?nosti obdelave. Ve?ja kot je napaka, ni?ja je natan?nost obdelave in manj?a je napaka, vi?ja je natan?nost obdelave.

Metoda prilagoditve

(1) Prilagoditev procesnega sistema

(2) Zmanj?anje napak obdelovalnega orodja

(3) Zmanj?anje napak pri prenosu v prenosni verigi

(4) Zmanj?anje obrabe orodja

(5) Zmanj?anje napetosti in deformacije procesnega sistema

(6) Zmanj?anje toplotne deformacije v procesnem sistemu

(7) Zmanj?anje preostalega stresa

Razlogi za u?inek

(1) Napaka v na?elu obdelave

Napaka v na?elu obdelave se nana?a na napako, ki nastane z uporabo pribli?nih profilov rezil ali pribli?nih prenosnih razmerij za obdelavo. Napake pri na?elu obdelave se pogosto pojavijo pri obdelavi navojev, zobnikov in kompleksnih povr?in.

Pri predelavi se pribli?na obdelava obi?ajno uporablja za izbolj?anje produktivnosti in ekonomi?nosti ob predpostavki, da lahko teoreti?na napaka izpolnjuje zahteve natan?nosti obdelave.

(2) Napaka pri prilagoditvi

Napaka pri nastavitvi obdelovalnega orodja se nana?a na napako, ki jo povzro?i neto?na nastavitev.

5. Merilna metoda

Natan?nost obdelave sprejema razli?ne merilne metode glede na razli?ne vsebine natan?nosti obdelave in zahteve glede natan?nosti obdelave. Na splo?no obstaja ve? vrst metod:

(1) Glede na to, ali je izmerjeni parameter neposredno merjen ali ne, ga je mogo?e razdeliti na neposredno merjenje in posredno merjenje.

Neposredno merjenje: neposredno merjenje izmerjenega parametra za pridobitev izmerjene velikosti. Na primer, merjenje s kalibrom ali primerjalnim sredstvom.

Posredno merjenje: merjenje geometrijskih parametrov, povezanih z izmerjeno velikostjo, in pridobivanje izmerjene velikosti z izra?unom.

O?itno je neposredno merjenje bolj intuitivno, medtem ko je posredno merjenje bolj okorno. Na splo?no je treba uporabiti posredno merjenje, kadar izmerjena velikost ali neposredno merjenje ne more izpolnjevati zahtev glede natan?nosti.

(2) Glede na to, ali vrednost branja merilnega instrumenta neposredno predstavlja vrednost izmerjene velikosti, jo je mogo?e razdeliti na absolutno merjenje in relativno merjenje.

Absolutna meritev: Vrednost od?itavanja neposredno predstavlja velikost izmerjene dimenzije, kot je izmerjena z vernierjem merilnika.

Relativna meritev: Vrednost branja predstavlja le odstopanje izmerjene velikosti glede na standardno koli?ino. Pri merjenju premera gredi s primerjalnikom je treba najprej prilagoditi ni?elni polo?aj instrumenta z merilnim blokom, nato pa izmeriti. Izmerjena vrednost je razlika med premerom stranske gredi in velikostjo merilnega bloka, ki se imenuje relativno merjenje. Na splo?no je relativna natan?nost merjenja vi?ja, vendar je merjenje bolj zapleteno.

(3) Glede na to, ali je izmerjena povr?ina v stiku z merilno glavo merilnega instrumenta, jo je mogo?e razdeliti na kontaktno merjenje in brezkontaktno merjenje.

Merilna sila: Merilna sila obstaja, ko je merilna glava v stiku s povr?ino, ki jo kontaktiramo, in ima mehanski u?inek. ?e merite dele z mikrometrom.

Brezkontaktno merjenje: Merilna glava ne pride v stik s povr?ino izmerjenega dela, brezkontaktno merjenje pa se lahko izogne vplivu meritvene sile na rezultate meritev. Na primer uporaba metode projekcije, metode motenj svetlobnih valov za merjenje itd.

(4) Glede na ?tevilo parametrov, izmerjenih hkrati, ga je mogo?e razdeliti na eno merjenje in celovito merjenje.

Ena meritev: vsak parameter presku?anega dela izmerite lo?eno.

Celovito merjenje: merjenje celovitih kazalnikov, ki odra?ajo ustrezne parametre delov. Pri merjenju navojev z mikroskopom orodja se lahko dejanski premer koraka, napaka polovi?nega kota profila in napaka kumulativnega koraka navoja merite lo?eno.

Celovito merjenje ima na splo?no visoko u?inkovitost in je zanesljivej?e pri zagotavljanju zamenljivosti delov in se pogosto uporablja za pregled kon?nih delov. Ena meritev lahko dolo?i napako vsakega parametra lo?eno in se obi?ajno uporablja za analizo procesa, pregled procesa in merjenje dolo?enih parametrov.

(5) Glede na vlogo merjenja v procesu obdelave ga je mogo?e razdeliti na aktivno merjenje in pasivno merjenje.

Aktivno merjenje: Obdelovanec se meri med procesom obdelave, rezultati pa se neposredno uporabljajo za nadzor procesa obdelave dela, s ?imer se pravo?asno prepre?i nastajanje odpadnih izdelkov.

Pasivno merjenje: merjenje po obdelavi obdelovanca. Ta vrsta meritev lahko ugotovi le, ali so predelani deli kvalificirani, in je omejena na odkrivanje in odstranjevanje odpadnih proizvodov.

(6) Glede na stanje presku?enega dela med postopkom merjenja ga je mogo?e razdeliti na stati?no merjenje in dinami?no merjenje.

Stati?no merjenje: merjenje relativne mirnosti. Premer se meri z mikrometrom.

Dinami?no merjenje: Med merjenjem se merilna povr?ina premika glede na simulirano delovno stanje merilne glave.

Dinami?na merilna metoda lahko odra?a polo?aj delov, ki se pribli?ujejo stanju uporabe, kar je smer razvoja merilne tehnologije.